§ 177. ........
metu nokoe ķurdun čino bi ese-u aĵuu? Erte udur keeesu Qurčaqus-Buiruq, qan-ečiķe-yüen, qoina dočin koudun aqa keeĵu, qan bolĵuu ĵe či. Qan bolun baraĵu, deuner-iyen Tai-Temur-taiĵe, Buqa-Temur qoyar-alaba ĵe či. Erke-Qara deu čino alaqdarun, ami-en qoroqču ğarču, Naimano Inanča-Bilķe-qan-tur buruutču oroĵuu ĵe. Deuner-iyen alaqči bolba keeĵu, ķurqan abağa čino čimadur morilaĵu ireesu, či ĵaun ķuun ami-en qoroqun buruutču, Selaŋķe huruu tutaaĵu, Qaraun-qabčal širğuidaba ĵe či. ĵiči tendeče ğarurun, Merkidun Toqtoa-da Huĵaur-Uĵin okiniyen niurqan okču. Qaraun-qabčal-ača ğarču, Yesuķai, qan-ečiķe-tur mino, ireesu, či tende uķulerun: ķur-qan abağa-dača ulus mino aburaĵu ok! keekdeĵu, Yesuķai qan-ečiķe mino čimada tein keen irekdeĵu Taičiud-ača Qunan, Baqaĵi qoyar-i uduritču, ulus čino aburaĵu oksu, keen, čerik ĵasaĵu otču, ğurban-telesut-te bukun ķur-qani qorin ğučin ķuun-i Qašin ĵuk huldeĵu, ulus čino aburaĵu okba ĵe. Tendeče ireĵu Tuula-in Qara-tune qan-ečiķe mino Yesuķai-qan-lua anda bolulčaĵu, tende Vaŋ-qan ečiķe mino buširen uķulerun: Ene tusa-in čino hači uruqun uruqa čino hači qariulqu-i Deere Teŋķeri, ğaĵarun Iheel medetuķai! keen bušireksen aĵuu ĵe či. Teuno qoina Erke-Qara Naimano Inanča-Bilķe-qan-nača čeriut ğuyüĵu čima-tur morilaĵu ireesu, či ami-an qoroqan, ulusiyen ķeĵu ĵoeen ķuun tutaaĵu ğarču, Qara-Qitadun ķur-qan-tur! Čui-muren-e Sartaulun ğaĵara otba ĵe či. Niķan hoan ulu daousun, basa ķur-qan-nača daiĵiĵu ğarču, Ui-udun, Taŋ-udun ğaĵariyar yadaĵu aisurun, tabun imaat širķoleĵu saaĵu ideĵu, temeen-o čisun qanaĵu ideĵu, qaqča soqor qaliun moritu ireba ĵe či. Qan-ečiķe-in čimai tein yadaĵu aisu keen medeĵu, Yesuķai qan-ečiķe-lue mino anda keelduksen-o tula, setkiĵu, Toqai Sukeķai qoyar-i eserķu čino elči ileet, basa bi oesun Kelureno Burķi-erķi-deče uqtun yorčiĵu, ķuseur-naur-a ĵoluğalduba ĵe bida. Čimai yadaĵu ireba keen, qubčiri qubčiĵu čimada oķuet, uridu ečiķe-tur mino anda keeldukser yosuar Tuula-in Qara-tun-ne bida qoyarum ečiķe koun keelduksen yosun tere ulu-u bi? Tere ubul čimai ķuryeen dotora oroulĵu teĵieba ĵe. Ubul ubulĵeĵu, ĵasaĵu namur ino Merkit-irķeno Toqtoa-beki-tur morilaĵu, Qadiqliq-niruun-o Muruče-seul qatqulduĵu, Toqtoa-beki-i Barquĵin-toķum ĵuk huldeĵu, Merkit irķe daouliĵu, oloan aduu, ordo-ķer ano, tariyat ano buķude-i abču, qan-ečiķe-de okba ĵe bi.
По ССМ: дедя Ванхана ,керейтский Гурхан жил на местности Гурбан-тэлэсүд.Оттуда он убежал в страну Хашин т.е Тангут.